Vir: Wikipedia. Strani: 26. Poglavjih: Gozdne eleznice v Sloveniji, Slovenske eleznice, elezni ko omre je v Sloveniji, Zgodovina eleznice v Sloveniji, Seznam elezni kih postaj in elezni kih postajali v Sloveniji, Gozdna eleznica age na Rogu, Gozdna eleznica rnomelj - Golobinjek na Rogu, Gozdna eleznica pri Gospodi ni na Gorjancih, Gozdna eleznica Mislinja - Komisija, Gozdne eleznice na Slovenskem, Gozdna eleznica Lendava - Bogojina, Gozdna eleznica rnomelj - Adle i i, Solkanski most, Pesni ki viadukt, Gozdna eleznica Jelendol - Medvodje, Gozdna eleznica Idrijski lauf, Referendum o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih eleznic, Gozdna eleznica age na Radohi, Seznam elezni kih prog v Sloveniji, Gozdna eleznica v Koritih pri Jezerskem, Borovni ki viadukt, Gozdna eleznica Pivka - Javorniki, Gozdna eleznica na Komar i, Gozdna eleznica pri Rade ah, Gozdna eleznica v Loki pri usmu, Gozdna eleznica na planini Mija, Gozdna eleznica Sol avske dr e, Gozdna eleznica Hrastnik v Sel ki dolini, Gozdna eleznica na Dona ki gori in Resniku, Dolinski most, Gozdna eleznica v Kolovcu, Gozdna eleznica pri Kozjem, Gozdna eleznica Ivnik, Gozdna eleznica pri Predmeji, Gozdna eleznica na Bricljevi gori, elezni ki muzej Slovenskih eleznic, Gozdna eleznica na planini Spodnja Mija, Gozdna eleznica Brezno - Josipdol, Gozdna eleznica v Slabi Gorici na Rogu, Gozdna eleznica pri Rudnem. Izvle ek: Zgodovina eleznice v Sloveniji Za uradni za etek eleznice v Sloveniji velja 2. junij 1846, ko je bila odprta elezni ka proga Gradec-Celje in je prvi zapeljal vlak po slovenskih tleh. Mre a slovenskih eleznic (vir: Slovenske eleznice) Glej glavni lanek Ju na eleznica. Progo Pragersko- akovec so pri eli graditi 17. decembra 1857 kot del navezave Budimpe te na obstoje o eleznico Dunaj-Trst. S prevzemom -Cesarja Ferdinanda Orientalne eleznice- je progo vklju ila v svoje omre je dru ba ju ne dr avne eleznice in jo dogradila. Prvo preizkusno vo njo...