Vir: Wikipedia. Strani: 49. Poglavjih: Prva kri arska vojna, Tevtonski vite ki red, etrta kri arska vojna, Druga kri arska vojna, Tretja kri arska vojna, Malte ki vite ki red, Seld uki, Saladin, Obleganje Jeruzalema, Kilikija, Voja ki red, Ajubidi, Ciprsko kraljestvo, Kri arske dr ave, Dani mendi, Templjarji, Zengidi, Red Svete Trojice, Galatski stolp. Izvle ek: Prva kri arska vojna (1095-1099) je bil vojni pohod evropskih kr anskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seld u kim Turkom in iztrgati Jeruzalem in Sveto de elo iz rok muslimanov. Pobudnik prve kri arske vojne je bil pape Urban II., ki se je s pozivom na sveto vojno na koncilu v Clermontu odzval na pro njo bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena za pomo v boju proti Turkom Seld ukom v Anatoliji. Pape ev poziv se je kmalu pretvoril v mno i no selitev iz zahodne Evrope na vzhod in osvajanje novih ozemelj. Na pot proti Jeruzalemu so li tako plemi i kot reve i in kmetje, po kopnem in po morju. Julija leta 1099 so Jeruzalem osvojili in dosegli uradni cilj vojne ter ustanovili Jeruzalemsko kraljestvo in e nekaj kri arskih dr av. eprav je zmaga trajala samo dvesto let, je bila prva kri arska vojna prelomnica v irjenju zahodne mo i in prvi velik korak k ponovni vzpostavitvi mednarodne trgovine z Zahodom od padca Zahodnega Rimskega cesarstva. Za etek kri arskih vojn, posebno prve kri arske vojne, je med zgodovinarji e vedno predmet irokih razprav. Vojne se najpogosteje povezujejo s politi nimi in socialnimi razmerami v Evropi v 11. stoletju, nara anjem reformisti nega gibanja med pape i in politi nega in verskega soo anja kr anstva v Evropi in islama na Bli njem vzhodu. Kr anstvo se je v pozni antiki raz irilo po celi Evropi, Afriki in Bli njem vzhodu, v zgodnjem 8. stoletju pa se je zaradi muslimanskih osvajanj njegovo ozemlje skr ilo na Evropo in Malo Azijo. Umajadski kalifat je osvojil Sirijo, Egipt in severno Afriko, kjer je pred tem vladalo Bizantinsko c...