Vir: Wikipedia. Strani: 24. Poglavjih: Idealizem, Immanuel Kant, Kozmologija, Monizem, Ontologija, Prasevanje, Vesolje, Metrika FLRW, Prapok, Materializem, Logos, Olbersov paradoks, Temna snov, Rde i premik, Antropi no na elo, Teorija mirujo ega stanja, Antimaterija, Bela luknja, Bivajo e, Determinizem, Hubblov zakon, Planckova doba, Kozmolo ko na elo, Apeiron, Sachs-Wolfeov pojav, Platonizem, Devetzvezdni KI, Kopernikanski obrat. Izvle ek: Prasevanje (ali kozmi no mikrovalovno sevanje ozadja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz asa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro pribli no 379.000 let in imelo temperaturo pribli no 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma reliktno sevanje, ki se ve inoma rabi v astrofiziki, je predlagal klovski. Drugi izraz se najve rabi v radioastronomiji. V tradicionalnem opti nem daljnogledu je prostor med zvezdami in galaksijami, oziroma njihovo ozadje, rno. V radijskem daljnogledu obstaja ibko sevanje ozadja, enako skoraj v vseh smereh, in ni povezano z nobeno zvezdo, galaksijo ali drugim telesom. Sevanje je najmo nej e v mikrovalovnem delu elektromagnetnega spektra. Odkritje prasevanja ameri kih radijskih astronomov Penziasa in Wilsona leta 1964 je predstavljalo vrhunec dela, za etega v 40. letih 20. stoletja. Zanj so leta 1978 Penziasu in Wilsonu podelili polovico Nobelove nagrade za fiziko. Prasevanje se lahko dobro opi e kot sevanje, ki je ostalo od zgodnje stopnje razvoja Vesolja, njegovo odkritje pa velja za temeljni preskus modela prapoka Vesolja. Ko je bilo Vesolje mlado, pred nastankom zvezd in planetov, je bilo manj e, dosti bolj vro e in zapolnjeno z enakomernim sevanjem od svoje vro e, bele megle vodikove plazme. Ko se je irilo, sta se plazma in sevanje hladila, in, ko se je shladilo dovolj, so lahko nastali stabilni atomi. Ti atomi niso mogli ve absorbirati toplotnega sevanja, Vesolje pa je postalo prosojno in ni bilo ve neprosojna megla. Od tedaj napre...