Vir: Wikipedia. Strani: 36. Poglavjih: Mali planeti, Naravni sateliti, Planeti, Planetologi, Vede o Zemlji, Luna, Naseljivi planet, Jupitrovi obro i, Geolo ka asovna lestvica, Zunajoson ni planet, Asteroid, Nepravilni satelit, Clyde William Tombaugh, Cerera, Gerard Peter Kuiper, Oson je, Carl Sagan, Geologija, Planetni obro, Planetarna diferenciacija, Scott S. Sheppard, Plinski velikan, Kriovulkan, Oortov oblak, Skupina plinastih orjakov, Ernst Julius Opik, Domnevni planet, Svetlobna krivulja, David C. Jewitt, Pastirski satelit, Georges Fournier, Yanga Roland Fernandez, Trojanski satelit, Skupina planemov, Spodnji in zgornji planeti, Sotirni satelit, Planetoid. Izvle ek: Luna ali Mesec je Zemljin edini naravni satelit. Povpre na oddaljenost Lune od Zemlje je 384.403 km, pribli no 30,13 Zemljinih ekvatorskih premerov, zato odbita son na svetloba z njenega povr ja dose e Zemljo v pribli no 1,255 sekunde. Njena trenutna tirna oddaljenost povzro a, da je njena navidezna velikost skoraj enaka Son evi, kar se ka e v popolnih Son evih mrkih. Premer Lune zna a 3476 km, s imer je Zemljina Luna peti najve ji naravni satelit v Oson ju, tako po premeru, kot po masi. Pred njo so Ganimed, Titan, Kalisto in Io. Luna je najve ji naravni satelit Oson ja glede na mati ni planet, saj je njen premer velik 1/4 Zemljinega, njena masa pa je 1/81 Zemljine. Je drugi najgostej i naravni satelit za Io. Lunin tir je so asen z Zemljinim vrtenjem, tako da opazovalec na Zemlji vidi vedno isto stran Lune. Za bli njo stran Lune so zna ilna temna ognjeni ka morja med svetlimi starodavnimi skorjastimi gorami in izrazitimi udarnimi kraterji. eprav je navidezni sij Lune za Soncem najve ji, je njeno povr je dejansko zelo temno, s podobnim odbojnim koeficientom kot ga ima premog. Njena pojava na nebu in njene stalne mene so e od nekdaj pomembno kulturno vplivale na jezik, koledar, umetnost in mitologijo. Lunino gravitacijsko polje povzro a plimovanje in minutno dalj anje koledarskega leta. Simbo...