Vir: Wikipedia. Strani: 30. Poglavjih: Elektromagnetno valovanje, Polarizacija, Sevanje, Uklon, Zvok, Glasba, Kozmi ni arki, Zvo no onesna evanje, Vidni spekter, Poyntingov vektor, Ionizirajo e sevanje, Dvolomnost, Radio, Decibel, Svetloba, Polarizator, Kro na polarizacija, Uklonska mre ica, Sluh, Valovna fronta, Airyjev disk, Disperzija, Fresnelove ena be, Akustika, Uklon elektronov, Brewstrov kot, Uklon nevtronov, Braggov pogoj, Linearna polarizacija, Braggov uklon, Elipti na polarizacija, Rentgenski arki, Huygensovo na elo, Spekter elektromagnetnega valovanja, Infrazvok, Delec beta, Polarizacija valovanja, Valovno tevilo, Fazna hitrost, Fresnelovo tevilo. Izvle ek: Kozmi ni arki (angle ko ) so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki tr ijo z Zemljinim ozra jem. Ker je v Vesolju najve vodika, skoraj 90 % kozmi nih arkov tvorijo protoni (vodikova jedra), pribli no 9 % helijeva jedra (delci ) in pribli no 1 % elektroni (delci ). Izraz - arki- je napa no poimenovanje, saj kozmi ni arki prihajajo posami no in ne v obliki arka ali snopa delcev. Raznolikost del nih energij odra a irok razpon virov. Viri teh arkov segajo od energijskih procesov na Soncu in vse do e vedno neznanih pojavov v najbolj oddaljenih predelih opazljivega vesolja. Energije kozmi nih delcev so lahko ve kot 10 eV, veliko ve kot 10 ali 10 eV, ki jih proizvedejo pospe evalniki delcev. Raziskujejo tudi kozmi ne arke s e ve jimi energijami. Diferencialni energijski spekter kozmi nih arkov (tok kozmi nih arkov v odvisnosti od njihove energije v dvojnem logaritemskem merilu) ima stopni ast zna aj. Rumeno podro je z najmanj imi energijami ve inoma pripada Son evim kozmi nim arkom, modro s srednjimi energijami galakti nim in krlatno z najve jimi energijami zunajgalakti nim kozmi nim arkom Compton in Alvarez pri raziskovanju kozmi nih arkov na Univerzi v Chicagu Ve ina kozmi nih arkov izvira iz virov zunaj Oson ja znotraj na e Galaksije, kot so vrte e nevtronske...