Forras: Wikipedia. Oldalak: 35. Fejezetek: Szlovenia regioi, Szlovenia telepulesei, Cille, Ljubljana, Maribor, Szloven forgalmi rendszamok, Szlovenia varosai, Novo mesto, Ajdov ina, Bled, Nova Gorica, Gornja Radgona, Ptuj, Bistrica ob Sotli, Bre ice, Piran, Rackanizsa, Bovec, Pomurska, Kobarid, Trbovlje, Vrhnika, u emberk, Zagorje ob Savi, Brezovica, Cerkno, Slovenj Gradec, Medvode, Kranjska Gora, Cerknica, Jesenice, Radenci, Postojna, Borovnica, rna na Koro kem, Ravne na Koro kem, Bloke, Ko evje, Hrastnik, Braslov e, Izola, Gorenjska, Idrija, Slovenske Konjice, Obalno-kra ka, Velenje, Apa e, Ankaran, Ig, Planica, Podsreda, Cerklje na Gorenjskem, Podravska, Cirkulane, Cerkvenjak, Ren e - Vogrsko, Lipica, Notranjsko-kra ka, Ormosd, Delkelet-Szlovenia, La ko, Koro ka, Kozep-Szlovenia, Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, Gozd Martuljek, Gori ka, Kostel, Pragersko, Rate e. Idezet: Cille (szloven nyelven Celje, kiejtes; nemetul ) Ljubljana es Maribor utan Szlovenia harmadik legnagyobb varosa, egyike a 11 szloven kozsegi jogu varosnak (mestna ob ina). Jellegzetes kozep-europai varos, a tortenelmi Also-Stajerorszag regionalis kozpontja. A varos a cillei Fels Var (407 m) alatt, a Savinja, Lo nica, es Voglajna folyok osszefolyasanal terul el, a Savinja volgy legalacsonyabb reszen, tengerszint felett 241 m magassagban. Cilli kornyeket gyakran sujtjak kisebb foldrengesek. Gosposka utca, a Szent Daniel templommal a hatterbenA kornyek els telepesei a hallstatti kulturahoz tartoznak. A kelta id kben a telepules neve Kelea volt; a kutatasok arra mutatnak, hogy a keltak penzt is vertek itt. Miutan e terulet a Romai Birodalomhoz kerult, a telepules Civitas Celeia neven volt ismert. Varosi privilegiumait Claudius csaszar (41-54) uralkodasa alatt, i. sz. 50-ben nyerte el municipium Claudia Celeia neven. Celeia hamarosan viragzo romai kolonia lett, komoly epitkezesek szinhelye. Mars templomat birodalom-szerte ismertek. Az irasos eml...