Vir: Wikipedia. Strani: 24. Poglavjih: Matemati ni izreki, Fermatov mali izrek, Pra tevilski izrek, Bertrandova domneva, Fermatov veliki izrek, Midyjev izrek, Abel-Ruffinijev izrek, De Moivreova formula, Osnovni izrek infinitezimalnega ra una, Izrek o neskon ni opici, Pitagorov izrek, Lindemann-Weierstrassov izrek, Izrek tirih barv, Izrek o povpre ni vrednosti, Osnovni izrek aritmetike, Kosinusni izrek, Eulerjeva ena ba, Brouwerjev izrek o negibni to ki, Izrek o simetrali kota, Von Staudt-Clausenov izrek, Osnovni izrek algebre, Catalanova domneva, Eulerjeva formula, Talesov izrek, Izrek o sredi nem in obodnem kotu, Zornova lema, Adicijski izrek. Izvle ek: Pra tevilski izrek (tudi izrek o gostoti pra tevil) je v matematiki izrek o asimptoti ni porazdelitvi pra tevil. Pra tevilski izrek v grobem pravi, da e naklju no izberemo poljubno tevilo blizu nekega velikega tevila n, je verjetnost, da bo to tevilo pra tevilo, enaka pribli no 1 / ln n, kjer ln n ozna uje naravni logaritem. Na primer za n = 10.000 je pribli no eno od devetih tevil pra tevilo, za n = 1.000.000.000 pa je le eno pra tevilo med 21 izbranimi tevili. Razvidno je, da so pra tevila porazdeljena naklju no, vendar na alost ne vemo kaj 'naklju no' pomeni.-- R.C. Vaughan (februar 1990). ( ) je aritmeti na funkcija tevilo pra tevil, ki podaja tevilo pra tevil manj ih ali enakih za poljubno realno tevilo . (10) = 4, saj so tiri pra tevila (2, 3, 5 in 7) manj a ali enaka 10. Pra tevilski izrek pravi, da je limita kvocienta funkcij ( ) in / ln enaka 1, ko se pribli uje neskon nosti: Izrek sam ne pove ni o limiti razlik dveh funkcij, ko nara a v neskon nost. Obna anje te razlike je zapleteno in je povezano z Riemannovo domnevo. Izrek izjavlja, da je / ln pribli no enako ( ) v smislu, da se relativna napaka tega pribli ka pribli uje 0, ko naraste prek vseh meja. Pra tevilski izrek je enakovreden izjavi, da je n-to pra tevilo pn pribli no enako n ln n, kjer se spet relativna n...